Barvanje fasade, obnova

Fasada je prva stvar, ki jo opazimo na vsaki hiši. Tako je odločitev za barvanje fasade ravno v prvi vrsti zaradi estetskega oziroma dekorativnega učinka. Predvsem uporaba dekorativnih dodatkov, kot so črte, različne barve in poslikave postavijo hišo v skladje z okoljem. A fasado ne barvamo le zaradi lepšega, temveč je njen glavni namen še dodatna zunanja zaščita pred vremenskimi vplivi, ki bi lahko poškodovali objekt. Tako le z fasado lahko podaljšamo obstojnost celotnega objekta.

Barvanje in samo obnavljanju fasade zahteva veliko znanja in izkušenj iz različnih področij. Potrebno je imeti jasno sliko o samem stanju objekta, na podlagi katere izbirajo pravilne barve in sanacijske materiale. Strokovnjaki bodo po posvetu, pregledali in analizirali vašega objekta. Premišljeno bodo načrtovali in pripravili več možnih variant barvanja ali pa saniranja. Ti se razlikujejo glede na samo izvedbo, trajnosti same rešitve in cenovnega ranga.

Ko na objektu fasado začne načenjati zob časa, ali pa sam objekt ni bil pravilno vzdrževan in zaščiten posežemo po pomoči strokovnjakov pri obnavljanju fasade. Glavni vzroki da posežemo po sanaciji fasade so:

nepravilna gradnja ali napačen postopek že med samo gradnjo dolgotrajna obraba večji stroški energentov težave z vlago in posledično s plesnijo

Pri sanaciji je glavni namen strokovnjakov specializiranih na področju fasaderstva, da dosežejo maksimalno optimalno rešitev za vaš dom. Vse od izboljšanja požarne varnosti, stabilnosti, ugodja samega bivanja, čim boljši prihranek na energetskem področju in videza...

Pri obnovi fasade ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, tega potrebujemo le v primeru da obnavljamo objekt, ki je označen kot kulturni spomenik. V takem primeru potrebujete tudi dovoljenje varstvenikov dediščine. Gradbeno dovoljenje se potrebuje le v primeru če je obnavljanje fasade presega skupno višino fasade in izolacije čez 12 metrov.

Prenovo in barvanje fasade je primerno opraviti, če je hiša slabo izolirana, tako lahko hkrati popravite toplotno izolacijo.

Pri slabi izolaciji vaš dom hitro izgublja toploto, kar pa se lahko občutno pozna tudi na vaši denarnici. Z obnovo se lahko stroški vzdrževanja znižajo.

Ponavadi je najbolje izbrati material, ki se bo sovpadal s okolico in bo posnemal bližnje objekte.

Fasada je najbolj viden in opazen del zgradbe, zato je pomembno, da se v svojo okolico vklaplja. Pri prenavljanju in barvanju fasade je bistveno tudi, da preverite kateri materiali so sploh dovoljeni v vaši okolici. Ključno je, da pred postopkom preverite, če je objekt spomeniško zaščiten, saj so za tovrstne zgradbe določena posebna pravila. 

Če gre za starejšo stavbo, ki ima določeno zgodovinsko vrednost, je dobro, da kontaktirate strokovnjaka (statika ali arhitekta).

Ta lahko pomaga pri oceni realnega stanja fasade. Barvanje fasade pri stari hiši ni tako preprosto. Pri prenovi spomeniško zaščitenih objektov obstajajo določena pravila, katerih se morate parv tako držati. Strokovnjaki vam lahko pomagajo pri zasnovi načrta obnove, če ta ni opravljena korektno, lahko objektu le škodite. Pri obnovi tovrstnih objektov so no voljo tudi določene subvencije.

Debelina toplotne izolacije je predvsem odvisna od vaše potrebe po zmanjšanju toplotne izgube skozi stene.

Odvisno je tudi od izbranega materiala, saj so drugačni materiali, drugačni prevodniki. Najmanjša debelina, ki zadostuje zahtevam Eko sklada, je 9-centimetrski sloj izolacijske pene na bakelitni osnovi. Če se odločite za beli stiropor, je potrebno vgraditi od 16 do 18 centimetrov, če izberete črni stiropor, je potrebnih 13 centimetrov. Če se odločite za kameno volno, boste potrebovali 15 do 18 centimetrov debel sloj. 

Ekspandirani polistiren ali mineralna volna sta najpogosteje uporabljena materiala v tankoslojnih fasadnih sistemih.

Ko boste lotili obnove fasade, boste naleteli tudi na ta materiala. Razlikujeta se zlasti po paroprepustnosti ter gorljivosti. Ekspandirani polistiren je vodoodbojen in neprepusten za vodno paro, medtem ko je mineralna volna paroprepustna. Mineralna volna je negorljiva in tako bolj požarno varna.

Poznamo sledeče omete: akrilni, silikatni, silikonski, silikatno-silikonski, silikonsko-akrilni in mineralni omet.

Akrilni omet je vodoodbojen in barvno dobro obstojen, prav tako ga lahko izdelajo v vseh barvah. Silikatni omet ima večjo naravno odpornost, je odporen proti razvoju plesni in alg, vendar je omejeno število barvnih odtenkov. Silikonski omet je izredno obstoje in odporen, vodoodbojen, barvno obstojen in elastičen. Mineralni omet pa je visoko paroprepusten in dobro vpija vlago iz zraka, hitro se suši, kar pomeni, da je bolj odporen na plesen in alge.