Programerji se ukvarjajo s programiranjem. Za neko platformo iščejo programske rešitve, ki se nanašajo na različne algoritme, s katerimi se ubadajo. Se pravi, razvija informacijske sisteme, oziroma piše računalniške programe ali njihove sestavne dele. Pozna standardna orodja in programski jezik, kode, ki jih razumejo stroji oziroma računalniki.

Poznamo različne vrste programerjev, saj gre za zelo kompleksen poklic, kjer je nepredstavljivo vedeti vse o vsem. Programerji se ločijo na podlagi tega, kaj razvijajo, kje so zaposleni, katere programske jezike poznajo in jih znajo uporabljati (Java, Python itd.) in podobno. Težko bomo našli programerja, ki bi zares obvladal vse programske jezike hkrati.

Pri izbiranju programerja imamo na trgu v Sloveniji zelo veliko izbiro. Ponavadi potrebujemo pomoč programerja, ker sami ne znamo opraviti njegovega dela, verjetno celo ne vemo, kaj je sploh potrebno narediti. Zato predlagamo, da se pred izbiro programerja pozanimate o novih trendih na področju programiranja, kakšne cene imajo programerji ter njihovi konkurenti in pa poskusite se pozanimati o izkušnjah, ki so jih imele predhodnje stranke z določenimi programerji. Slednje lahko najdete na njihovih spletnih straneh, kakšnih forumih ali pa vprašate nekoga, ki že ima izkušnje z določenim programerjem.

Programski jezik je ustvarjen simbolni jezik, katerega lahko razumejo stroji oziroma računalniki ter izkušeni programerji, saj je le-ta ključnega pomena za programiranje. Nastal je v času nastanka računalnika, potem pa se je s časom in razojem samih računalnikov začel spreminjati.

Če ne poznate programskega jezika, naj vas ne skrbi, saj lahko programerju še vedno obrazložite, kaj želite in potrebujete od njega. Morate pa vedeti, kaj točno pričakujete od programerja kot končni izdelek. Naj bo to programiranje in izdelava spletne strani, izdelava spletne trgovine, izdelava mobilne aplikacije itd.

V Sloveniji imamo kar nekaj preverjenih programerjev, ki dobro opravljajo svoje delo. Slovenski programerji, ki bi jih izpostavili so: Akumen, informacijske storitve, d. o. o.; Astrea d. o. o.; Atilus d. o. o.; Birokrat it d. o. o.; eAvio d. o. o.; Erpo Sistemi; Infotrend; Kreat d. o. o.; Maridea, komunikacijske in marketinške osnove; Mnet, Matjaž Prenjak s.p.; Niriko Cestnik Raphael s.p.; Snapbox Production; Vesna Krašovec s.p. in 23Agency. Seveda poleg naštetih programerjev obstaja še mnogo drugih slovenski programerji, ki prav tako zelo dobro opravijo svoje delo.

Slovenski programerji imajo možnost dela na delovnem področju, ki se veže na poslovne organizacije in javno upravo, ali pa v podjetju, ki se ukvarja z razvijanjem programskih produktov. Seveda pa nekateri programerji delajo tudi na svojih projektih. Pri slednjih gre ponavadi za bolj izkušene programeje, ki verjamejo v svoje znanje in ideje, saj je lahko takšno delo zelo nestabilno in negotovo.

Programerji lahko delajo v službenih prostorih še z ostalimi sodelavci, nekateri pa lahko delajo tudi od doma. Od doma delajo ponavadi programerji, ki so samozaposleni. Za določene naloge, kjer je potrebno delo v skupini, mora skupaj delati več ljudi, kar pomeni, da so vsi potrebni prisotni na istem kraju ob istem času. Temu je ponavadi tako, ker več programerjev pozna med seboj različna področja, ki se povezujejo.

Programer je strokovnjak iz področja strojništva ali računalništva. Naše naprave mu zato lahko brez težav zaupamo. Specializiran je za osnovne postopke razvijanja informacijskih sistemov, torej pisanje računalniških programov.

Poleg tega, da programer obvlada določene programske jezike (kot so na primer Python, Java in C++), malokdo obvlada prav vse. Programskih jezikov sicer mnogo, zato se moramo najprej pozanimati, katere od teh programer pozna. Po končanem šolanju se slovenski programerji usposobijo za delo s postopki in predpisi, ki jih uporabljajo med svojim delom. Imajo poglobljeno znanje za programska orodja in razvijalske možnosti operacijskega sistema. Nekateri izmed njih imajo tudi poglobljena znanja iz konkretnih področji, kot je na primer strukturirano programiranje. Poznajo metode in postopke testiranja sestavnih delov in sestavljanja programov. Prav tako tudi razumejo zgradbo naših naprav in programov, ki jih je treba upoštevati pri razvijanju programov.

Pri programerjih je trajno usposabljanje izredno velikega pomena. Znanje iz področja tehnologije in programiranja se hitro nadgrajuje in spreminja, zato je pomembno, da se programerji stalno usposabljajo in sproti pridobivajo novo, sveže znanje.

Drži tudi teza, da niso vsi programerji vrhunski matematiki, saj jih večina pri svojem delu nikoli ne uporablja specifičnih matematičnih izrekov. To znanje pa imajo predvsem tisti, ki so usmerjeni v bolj specifična in zahtevna dela, kot je umetna inteligenca, razvoj algoritmov, strojno učenje, teoretično računalništvo in podobno. Velja tudi to, da jim je svetovni jezik lahko v zelo veliko pomoč pri pomnjenju in učenju novih programskih jezikov.

Programerji se ločijo po tem, katere programske jezike obvladajo. Poznamo več vrst programerjev, kot so spletni programerji, programerji specifičnih naprav (eden izmed teh je na primer računalniški programer), programerji sistemske administracije, analitiki računalniških sistemov in tako dalje. Skratka, možen razpon znanja programerjev je tako širok, da so ga delili na več specializacij.

Mnogi izpostavljajo, da je celotno znanje, ki ga potrebuje programer, dostopno na internetu – a to še zdaleč ne drži. Res je, da so bile v namen dodatnega izobraževanja ustvarjene brezplačne platforme in številni interaktivni spletni tečaji. Na samem koncu pa svojo napravo rajši zaupajmo osebi s priznanim certifikatom. Obstajajo namreč certifikati za skoraj vse programske jezike ali programske produkte, ki so specifični za določenega prodajalca. Tako se priznan in dober programer loči od amaterja.

Slovenski programerji niso nujno vezani na samo lokacijo opravljanja dela. V nekem podjetju je lahko zaposlen za polni delavni čas ali tako imenovano daljinsko delo, lahko pa dela tudi na lastnem projektu. V lastne projekte se navadno podajo le najbolj izkušeni programerji, saj projekt zahteva določeno naložbo, za katero nimamo zagotovljenega povračila. Programerji, ki delajo na lastnem projektu, tvegajo nestabilnost, samodisciplino in finančne težave, zato je potrebna določena kilometrina in veliko predhodne prakse iz določenega področja.

Odgovor je ne – programiranje ni enako kodiranju.

Slovenski slovar knjižnega jezika programiranje definira kot »narediti, da kaj dela po določenem programu«, dočim kodiranje opredeljuje kot »spreminjati določene podatke, informacije v kode«.

Programer se tako ukvarja predvsem s programi in napravami, ki kasneje delujejo po predpisanih programih. Je torej oseba, ki zna sestaviti določen »model« v kateremkoli programskem jeziku. Koder pa same podatke spreminja v kode. Kodiranje je torej prirejanje raznih znakov (kot so številke in črke) v obliko, ki je primerna za delovanje v binarnem sistemu. Koderji se navadno spoznajo in osredotočijo zgolj na en programski jezik.

Resnica je ta, da koder in programer pogosto sodelujeta, saj programer svoje informacije podaja koderju in mu pove, kako naj bi sam program dejansko deloval. V praksi pa stvari potekajo nekoliko drugače, saj je programer in koder navadno oseba, ki bi ji lahko rekli kar »dva v enem«. Navadno gre torej za eno osebo, ki se spozna na obe področji. V nasprotnem programer koderju poda neko »psevdokodo«, torej na opisni način pove, kaj želi, da tehnologija v določenem programu počne. To opisno kodo pa koder nato pretvarja v katerikoli programski jezik v binarnem sistemu, ki je tehnologijam berljiv.

Na Omisli.si boste našli množico preverjenih podjetij in digitalnih agencij, slovenskih digitalnih agencij, specializiranih za razvoj spletnega marketinga, s poudarkom na oblikovanju in programiranju prilagojenih WordPress tem, predlog ali s stranmi, narejenimi popolnoma po vaši meri.

Razlika je predvsem zelo velika. Računalničar je oseba, ki je specializirana za računalništvo in je predvsem strokovnjak za računalnike. Računalničar je torej vzdrževalec računalniške strojne opreme, ki z različnimi programskimi orodji zagotavlja nemoteno delo računalnikov, kar pomeni, da jih tudi popravlja. Dočim programer računalnika ne zna popraviti in je osredotočen samo na programe na samem računalniku oz. na pisanje le-teh. Poleg tega ni nujno, da se programer ukvarja konkretno z računalniki. Lahko je usposobljen tudi za bolj specifični delo in za rokovanje s specifično tehnologijo, ki ni nujno računalnik.

Vzdrževalec računalniške opreme med drugim tudi sestavlja računalnike v skladu z načrti in navodili določenega proizvajalca. Prav tako preverja delovanje strojne opreme, odpravlja in evidentira napake v računalniku ter namešča računalnike in tiskalnike v konkretna omrežja. Poleg tega po specifičnih navodilih namešča standardno strojno in sistemsko programsko opremo. Naloga računalničarja je, da določeno računalniško napako odpravi v najkrajšem možnem času in da po opravljenem delu tudi testira računalnik oziroma specifično komponento. Teh znanj pa programer nima oziroma za njih ni usposobljen.

Namizne aplikacije ali aplikacije ze namizne računalnike so programi, ki jih porabniki lahko uporabljajo na svojem računalniku. Izdelava namiznih aplikacij ustvari namizne aplikacije. Nekatere so ustvarjene z namenom, da porabnik lahko nekaj naredi oziroma opravi določeno nalogo, na primer prevede ali napiše besedilo, druge namizne aplikacije pa so narejene z namenom, da se porabnik ob uporabi le-teh zabava.

Ob nakupu računalnika je nekaj desktop aplikacij že namešlenih na namizju. Ostale namizne aplikacije pa si lahko prenesete in na računalnik namestite preko spleta ali preko prodajalcev programskih oprem.

Namizne aplikacije, ki so najbolj poznane so aplikacije za urejanje besedil, na primer Microsofr Word, namizne aplikacije za igro, na primer Solitaire, spletni brskalniki, na primer Chrome, Firefox in Chrome, predvajalniki glasbe, na primer iTunes in Windows Media Player ter predvajalniki video vsebin, na primer VLC.

Izdelava namiznih aplikacij prinaša veliko dobrih lastnosti. Nekaj glavnih pa je, da so razvite za delovanje v določenem operacijskem sistemu, na primer Windows ali Mac; namizne aplikacije lahko posodabljajo končni uporabniki, ponavadi gre za postopek, ki ga opravijo ročno; delujejo hitro in so bolj odzivne v primerjavi z njihovimi različicami na spletu; namizne apikacije so izdelane za delovanje v izoliranem prostoru, kar pomeni, da se v zvezi z le-temi pojavlja manj varnostnih težav in pa še zadnja glavna značilnost namiznih aplikacij, da povečini omogočajo uporabo brez internetne povezave.

Izdelava namiznih aplikacij oziroma izdelava desktop aplikacij je kompleksna stvar. Zahteva veliko znanja s področja programiranja, hkrati pa tudi izkušnje pridejo zelo prav.

Ko se lotite izdelave spletne aplikacije morate že imeti neko idejo, želje in namen, kaj želite narediti. Svetujemo, da izdelate načrt s cilji in količino časa in denarja, ki ste ga pripravljeni nameniti projektu. Potem morate izbrati, katero tehnologijo boste uporabljali za razvoj uporabniškega vmesnika. Potem morate izbrati strategijo uvajanja, kakšne so vaše omejitve in kakšna je vaša optimalna uporabniška izkušnja. Nato izberite namestitveni program, ki je zelo pomemben del postopka uvajanja namiznih aplikacij. Potem je pomembno, da ustvariteavtomatiziran potek dela za vaš razvoj ter da sproti beležite in odpravljate težave, ki jih opazite. Ustvarite ali uporabite že vnaprej ustvarjeno temo za vašo namizno aplikacijo, da bo izgledala privlačno. Pred samo objavo desktop aplikacije jo testirajte, tega koraka ne izpustite, saj preko testiranja vidite, če namizna aplikacija funkcionira in če je potrebno spremeniti še kakšno stvar. Pomembno pa je tudi, da poskrbite za kakršne koli licence, ki jih od vas zahtevajo. To je opis le v grobem, v resnici gre za zelo daljši in kompleksnejši postopek.

Izdelava namiznih aplikacij oziroma izdelava desktop aplikacij zahteva poznavanje programskih jezikov. Ker obstaja veliko različnih programskih jezikov, je lahko izbira pravega dokaj naporna, še posebej za začetnike, ki se šele začenjajo ukvarjati z izdelavo namiznih aplikacij.

Izbira programskega jezika je odvisna od želja, namena in pričakovanj v zvezi z namizno aplikacijo. Odvisna pa je tudi od tega, za kateri operacijski sistem izdelujete namizno aplikacijo. Različni operacijski sistemi namreč omogočajo uporabo različnih programskih jezikov. Če želite izdelati desktop aplikacijo, ki bo delovala na različnih platformah, morate uporabljati orodja, opremo in programske jezike, ki jo podpirajo. Nekaj najpogosteje uporabljenih programskih jezikov za izdeloavo namiznih aplikacij je: C#; C++, Python, Java, JavaScript, PHP, Swift, Red-Lang, Go, in Object Pascal.

Izdelava namiznih aplikacij oziroma izdelava desktop aplikacij je storitev s katero se ukvarja veliko ponudnikov. Preverjeni programerji, ki imajo s tem izkušnje so: ART d. o. o.; eAvio d. o. o.; Data Vallis, Programerske Rešitve, d. o. o.; Kaja Vajskopf s.p.; Kreativne Ideje; naNetu.Si, Jernej Hergamas s.p.; NAMI, izdelava spletnih strani; NEVROmedia – mojoAR; PRO Marketing d. o. o.; Snapbox Production, Spletne rešitve, Nejc Puš s.p. in SpletIN.si. Seveda pa poleg omenjenih ponudnikov obstaja še mnogo drugih, ki prav tako kvalitetno opravljajo svoje delo.

Newsletter je orodje, ki se uporablja za izmenjavo informacij oziroma novic z mrežo strank, potencialnih strank in naročnikov. Njegov namen je pošiljanje masovne pošte. Pretežno ga uporabljajo podjetja in organizacije, lahko pa ga uporabljajo tudi posamezniki, ki imajo vzpostavljeno mrežo ljudi, ki se zanimajo za njih.

Naročniki newsletter prejmejo preko maila. Tako, da bi lahko rekli, da gre za pošiljanje novic poznanemu občinstvu preko maila. Newsletter se jim prikaže kot mail v mapi “prejeto“, včasih se lahko zgodi, da ga prejmejo v “spam“.

Newsletterji so zelo pomemben del strategije trženja po e-pošti. In ker newsletterje pošiljamo preko maila, nam le-to omogoča, da na preprost način in dokaj jasno izmerimo zastavljene cilje. Videti je mogoče, koliko ljudi je odprlo mail, koliko časa so preživeli ob odprtem mailu in podobno. Takšne analize preteklih newsletterjev so zelo koristne, saj vam lahko pomagajo pri oblikovanju novih newsletterjov, da bodo le-te še boljši in bolj učinkoviti. Gre za to, da so analize ključnega pomena za napredek pre e-poštnih kampanjah.

Newsletter naj z izgledom pritegne pozornost porabnika, hkrati pa naj izgleda privlačno. Podoba newsletterja, katerega namen je pošiljanje masovne pošte, je zelo pomembna, saj če se porabnikom na prvi pogled ne bo zdela privlačna, verjetno sploh ne bodo brali vsebine. Vseeno pa mora biti vsebina podana na jasen in pregleden način, poleg besedila je priporočljivo dodati kakšne fotografije, ilustracije ali grafike, ki pa naj ne bodo prevelike in prevzele preveč pozornosti.

Newsletter naj bo prilagojen vaši ciljni skupini na katero se sama vsebina nanaša. Nekaj primerov: če so vaša ciljna skupina moški, stari med 40 in 60 let, bodite pozorni na to, da newsletter ne bo rožnate barve z okraski rožic in zvezdic. Če želite doseči večji promet na spletni strani, bodite pozorni na to, da vsebina newsletterja porabnike usmerja na vašo spletno stran. Če želite povečati prodajo svojih izdelkov ali storitev, bodite pozorno na to, da vsebina newsletterja spodbuja prodajo. In tako naprej.

Newsletter ni le napisano besedilo poslano po mailu. Gre za pripomoček, ki se uporablja pri marketinških strategijah, zato mora biti učinkovito in privlačno, hkrati pa izgledati profesionalno.

Nekaj elementov, ki jih priporočajo, da jih poleg besedila vključite v newsletter so: logotip, glava, naslov in nekaj personalizirane vsebine.

Če začnemo na začetku, mora newsletter imeti zanimiv naslov, v okencu “zadeva“ na mailu, ki bo pritegnil pozornost porabnika in ga prepričal, da bo kliknil na mail in si želel prebrati več o določeni stvari. Naslov ne sme biti prekratek, ne sme biti predolg in mora nekaj sporočati. Enako velja za glavo newsletterja. Naj odraža podobo vaše blagovne znamke, hkrati pa spodbuja porabnika, da bere dalje. Predlagajo, da logotip blagovne znamke tudi vključite v zgornji del maila, da porabniki takoj vedo, kdo jim pošilja novice. Priporočena je tudi uporaba fotografij, ilustracij ali grafik, saj pritegnejo pozornost bralca, hkrati pa sam mail ne izgleda dolgočano besedilo, ker se tega nobenemu ne bi dalo brati. Slike pa razbijejo monotonost in besedilo razdelijo na več delov, kar porabniku daje občutek krajšega besedila. Zaželeno je, da se vsebina v newsletterjih personalizira. Seveda, da ne v celoti, a že samo ime porabnika ob pozdravu ga lahko prepriča k branju nadaljne vsebine.

Dobro in kakovostno zgrajena mailing lista je ključna za pošiljanje masovne pošte. Namreč, vsak porabnik, ki ga dodate na mailing listo, lahko predstavlja novo priložnost, da pridobite novega porabnika, novo stranko ali kaj podobnega.

Obstaja mnogo načinov, kako in kje pridobiti ljudi, ki jih lahko vključite v mailing listo. Nekaj izmed teh je oblikovanje vsebin, ki so ekskluzivne in dostopne le naročnikom na newsletter, tako bodo porabniki radovedni in ne bodo želeli zamuditi novih vsebin. Lahko oblikujete spletno stran, ki za vstop zahteva e-mail naslov porabnika. Preko ostalih medijev promovirajte vaš newsletter z različnimi slikami in pozivi k naročilu, da se prijavijo na vaš seznam. Če prodajate izdelke ali storitve preko spleta jih ob koncu oziroma ob plačilu pozovite k tem, da vam pustijo e-mail naslov za pošiljanje newsletterja. Organizacija spletnih dogodkov predstavlja dober primer za zbiranje velikega števila e-mail nalsovov. V največji meri pa predlagajo, da na preostalih družbenih omrežjih promovirate obstoj in prednosti newsletterja.

Seveda ne. Oblikovanje newsletterja je dandanes dokaj nezahtevna stvar, ki ne zahteva nekega predznanja v programerstvu ali čem podobnem. To velja za preprostejše oblike newsletterjev. Če želite zelo specifične newsletterje pa priporočajo sodelovanje z oblikovalci in programerji.

Preden pa se spravite ustvarjati newsletter, se vprašajte, kaj želim komu sporočiti na kakšen način. Tako boste okvino določili namen oziroma vsebino newsletterjev, vaše ciljne skupine in približno obliko in ton sporočila. Poleg tega si zastavite cilje, ki jih boste kasneje lahko ovrednotili in ugotovili, kaj se da izboljšati. Svetujejo, da je newsletter v barvah vaše blagovne znamke, da se takoj ve, kdo novice pošilja. Če pri oblikovanju ne boste sodelovali z oblikovalci in programerji, dandanes na spletu obstaja že mnogo orodij, ki vam bodo delo precej olajšala. Poznamo spletna orodja, ki imajo že vnaprej pripravljene predloge in omogožajo zelo preprosto urejanje vsebin. To so Mailchimp, Pardot, Marketo in ActiveCampign.

SEO je kratica za Search engine optimization (slo. Optimizacija spletnih strani).

Gre za proces, ki ga uporabljajo pri izdelavi spletnih strani. Preprosto povedano optimizacija spletnih strani pomaga ljudem najti izdelke in informacije v brskalnikih, kot je na primer Google. Je postopek, ki traja dalj časa, ne gre le za enkratno dejanje, saj se splet v celoti hitro razvija in spreminja.

SEO pomaga izboljšati vidljivost spletne strani na spletnih iskalnikih. Tako se uporablja za izboljševanje kakovosti in količine prometa porabnikov na določenem spletnem mestu ali spletni strani. Govorimo o rezultatih, ki nastanejo organsko oziroma naravno in se nanašajo na prometu, ki je neplačan.

Optimizacija spletnih strani se lahko doseže s spreminjanjem in dopolnjevanjem vsebine na spletni strani, s spreminjanjem HTML strukture ali pa s spreminjanje meta oznak, da se poveča relevantnost ključnih besed in preprostejšega indeksiranja brskalnikov.

Cilj uspešne optimizacije spletnih strani je, da neko spletno mesto dobi čimveč naravno pridobljenega prometa s pomočjo prikazovanja spletnega mesta med zgornjimi pri iskanju v brskalniku. Namreč, višje kot se bo pojavilo spletno mesto v brskalniku, več ljudi bo le-to obiskalo.

Različni spletni brskalniki imajo različna pravila o tem, kako se zadetki razvrščajo, kateri zadetki se pokažejo prvi in kateri ne. Merila nekaterih iskalnikov, ki jih je potrebno dosegati za visoko uvrstitev pri iskanju, so objavljena prosti rabi, ostali brskalniki pa le-tega ne delijo z javnostjo. Seveda pa se pravila sproti spreminjajo, kar pomeni, da je za optimizacijo spletnih strani potrebno neprestano učenje in nadgrajevanje znanja. Spletna stran mora dosegati čim višje rangiranje za iskalne pojme, ki so določeni s pomočjo analize ključnih besed.

Optimizacijo spletnih strani opravljajo optimizerji iskalnikov.

Lahko gre za posameznike, ki imajo o optimizaviji spletnih strani veliko znanja in izkušenj. Le-te lahko delajo po naročilu strank, ki želijo izboljšati SEO pri svojih spletnih straneh. Lahko pa gre tudi za strokovnjake, ki delujejo v podjetjih. Poznavanje programerstva je pri optimizaciji zelo pomembna, saj se optimizerji iskalnikov srečujejo tudi z različnimi kodami, programskimi jeziki in podobnim.

Strokovnjaki za optimizacijo spletnih strani raziskujejo in analizirajo trende in dobre prakse v spletu. S pomočjo teh podatkov potem oblikujejo in razvijajo strategije, ki izboljšujejo rezultate iskanj v spletnih brskalnikih. Trendi in tudi sama pravila pri brskalnikih pa se hitro spreminjajo, tako da morajo biti vedno na tekočem in vedeti, kaj se dogaja na spletu.

Njihova naloga je, da spletnim stranem pomagajo pri tem, da bodo čim višje prikazane v brskalniku, ko bo nekdo iskal določene pojme oziroma ključne besede. Posledično bo imela spletna stran več obiskov oziroma ogledov, saj ljudje običajno kliknejo na povezavo do spletne strani, ki je prva ali pa zelo zgoraj v brskalniku. Da pride do tega, si optimizer pomaga z uporabo ključnih besed, ki bodo zadovoljile in izboljšale uporabnikovo izkušnjo, ko bo v brskalniku iskal informacije o določenih pojmih.

Optimizacija spletnih strani je lahko posamezna storitev, lahko pa spada v celostno oblikovanje oglaševalske kampanje.

Pogosto pride do zamenjave optimizacije spletnih strani z zakupom ključnih besed. Zakup ključnih besed je prav tako strategija spletnega trženja, a gre za popolnoma drugo stvar. Pri zakupu ključnih besed govorimo o CNK oglaševanju, kar je kratica za ceno na klik (CPC - cost per click), oziorma SEM (search engine marketing). To pomeni, da takrat plačujejo le, ki porabnik dejansko klikne na oglas za na primer spletno stran. Res pa je, da se tudi pri zakupu ključnih besed oglasi oziroma povezave do spletnih mest prikazujejo na vrhu seznama iskanja v brskalnikih. Nekaterim mogoče bolj odgovarja strategija SEO, drugim pa zakup ključnih besed.

Velikokrat se tudi zgodi, da ljudje mislijo, da je SEO prepovedana metoda, saj dviguje spletno mesto v iskalniku. Temu ni tako. Gre za popolnoma dovoljeno strategijo, ki jo uporablja zelo veliko spletnih mest oziroma spletnih strani.

Optimizacija speltnih strani ima kar nekaj prednosti.

Prva, ki jo lahko izpostavimo je, da z nekaj znanja o SEO, ta strategija ni tako draga kot zakup ključnih besed. Tudi po tem, ko prenehate vlagati v strategiji SEO, lahko posledice vloženega truda živijo naprej, saj dobro dosežena pozicija spletne strani ne pade, medtem ko pri prenehanju vlaganja v zakup ključnih besed pripelje spletno stran do tega, da se v brskalnikih ne pojavlja več kot oglas. Raziskano je tudi, da so neplačjivi prikazi spletnih strani v brskalnikih večkrat obiskani kot plačljivi oglasi v brskalnikih. Če pomislite pri sebi, ali pri iskanju informacij v brskalniku raje kliknete na spletno stran, ki je ponujena kot oglas ali na spletni stran, ki se pojavi organsko.

Linux je operacijski sistem, katerega izvorna koda je prosto dostopna. Je odprtokodni sistem in se uporablja za izdelavo namiznih aplikacij. To pomeni, da izvirno kodo lahko dobro uporablja, ureja in trži.  Prvotno je bil operacijski sistem izdelan za osebne računalnike, a je bil nekaj časa kasneje prenesen na veliko več platform. G je Hkrati gre za vodilni operacijski sistem na strežnikih. Deluje tudi na vgrajenih sistemih oziroma napravah, katerih operacijski sistem je ponavadi vgrajen v vdelano programsko opremo.

Gre za zelo varen in dobro zmogljih izdelan operacijski sistem, prva izdaja je bila objavljena že leta 1994. Od takrat je minilo že mnogo let, ki so programerjem omogočale, da odpravijo ralične napake in sistem izboljšajo.

Izdelava namiznih aplikacij za napravo z operacijskim sistemom Linux ima lahko veliko prednosti. Nudi vam možnost učenja novih veščin, sodelovanja s preostalimi, končna uresničitev dolgoletne želje, postati ali ostati kreativen in pa seveda tudi nekaj zaslužiti. Saj namizna aplikacija lahko predstavlja pomemben vir dohodka.

Izdelava namizne aplikacije za naprave z operacijskim sistemom Linux je storitev s katero se ukvarja mnogo programerjev. Seveda je za to potrebno veliko izkušenj in znanja na področju tehnologije in programiranja. Med drugim je ključnega pomena za razvijanje varne, učinkovite in uporabniku prijazne namizne aplikacije tudi poznavanje programskih jezikov. Programski jeziki, ki so najboljši za razvoj namiznih aplikacij v Linuxu so C/C++, Java, Python, JavaScript in Shell.

Ustvariti namizno aplikacijo za naprave z operacijskim sistemom Linux je kompleksna zadeva. Zaradi tega, ker programiranje ni za vsakega, ki bi si želel imeti namizno aplikacijo vam spodaj podajamo informacije o nekaj ponudnikih, ki so zaupanja vredni na pordročju izdelave namiznih aplikacij. To so: Adstar, d. o. o.: Agencija MK2; Akumen, informacijske storitve, d. o. o.; Astoria Agencija d. o. o.; Art d. o. o. Metlika; ATILUS d. o. o.; BIROKRAT IT d. o. o.; Erpo Sistemi; INVOID d. o. o., računalniške storitve in rešitve; It Storitve in Svetovanje, Klemen Mihačič, s.p.; MASTUDIO, Mario MARKOVIĆ, sp.p; MARIDEA, komunikacijske in marketinške storitve; Marko Cipurić s.p.; NUFIRA d. o. o.; Solvetik, SpletIN.si;  Snapbox Production; Tadej Matek s.p., Razvojne Storitve in Truecad d. o. o. Seveda poleg naštetih ponudnikov obstaja še mnogo drugih, ki se tudi zelo dobro spoznajo na programiranje namiznih aplikacij.

Na začetku poti oziroma še preden se spravite izdelovati namiznih aplikacij za napravo z operacijskim sistemom Linux, dobro primislite o vaši ideji, ustvarite si načrt, jasno zapišite vaše želje, potrebe in cilje, ki vas bodo pri razvoju usmerjali. Dobro tudi razmislite, koliko časa in denarja ste pripravljeni nameniti temu projektu. Potem pa se začnite učiti programskega jezika C in C++. Naučite se uporabljati orodja grafičnega vmesnika za izdelavo namiznih aplikacij. A ker sta programska jezika C in C++ lahko zelo kompleksna, svetujejo, da se za prvič posameznik ali podjetje uči programskega jezika Python, ker je to bolj varna izbira.

Mac OS X je nekaj operacijskih sistemov, ki jih je ustvarilo podjetje Apple Inc. Gre za zaprtokodno programsko opremo z nekaj komponentami odprtokodne.

Mac OS X se je leta 2012 preimenoval v macOS, še vedno pa gre za isto stvar. Operacijski sistemi so namenjeni uporabi osebnih računalnikov istega podjetja, ki se imanujejo Macintosh, krajše in bolj poznano ime za le-te je Mac. Računalniki Mac imajo že ob nakupu nameščen macOS, obstaja pa tudi možnost dokupa le-tega, a uporaba je mogoča le na računalnikih podjetja Apple Inc. Gre za najbolj poznan in uporabljen operacijski sistem na svetu.

Ja, na spletu je dandanes dostopnih vedno več uporabnih informacij na različnih področjih. O programiranju namiznih aplikacij se lahko veliko naučite tudi preko spleta, saj omogoča dostop do različnih teorij, vaj in opisanih postopkov o temi.

O podrobnejših informacijah o tem, kako izdelati namizno aplikacijo za naprave z operacijskim sistemom macOS se lahko pozanimate na različnih spletnih straneh. Nekatere izmed teh so: Mac App Programming Guide, macOS Human Interface Guidelines, Lynda.com, raywenderlich.com ali pa preposto preko video posnetkov na YouTube-u. Seveda gre tu povečini le za zares osnovno znanje, ki pa vas vseeno lahko pripelje do ustvarjene namizne aplikacije, a poleg tega boste potrebovali še veliko zagona in volje ter nekaj dodatnega znanja.

Razlike med macOS namiznimi aplikacijami in aplikacijami ostalih operacijskih sistemov podjetja Apple Inc. lahko okvirno povzamemo v štirih točkah. Te so: fleksibilnost, obsežnost, sposobnost in osredotočenost.

Fleksibilnost zaradi tega, ker naj bi bile macOS namizne aplikacije intuitivne, ob enem pa naj bi se tudi prilagajale poteku dela ljudi preko različnih prilagoditev. Različne naloge oziroma opravila lahko spremenite s pomočjo menijev, bližnjic na tipkovnici, vrstice na dotik, orodnimi vrsticami in podobno. Razlika glede obsežnosti zaradi tega, ker namizne aplikacije uporabljamo na računalnikih, ki imajo zadosti velik zaslon. To pomeni, da obstaja več načinov, kako zapolniti ves ponujen prostor. Namizne aplikacije prostor lahko izkoristijo in imajo dodatne zavihke, stranske vrstice, dodatne funkcije in podobno. Sposobnost se nanaša na to, da imajo računalniki Mac-i zelo sposobno strojno in programsko opremo. To je pri izdelavi namiznih aplikacih dobro izkoristiti, saj le-to omogoča dodatno uporabo funkcij in delovnih tokov. Še zadnja razlika pa je osredotočenost. Temu je tako, ker računalniki Mac-i jasno ustvarijo vizualni kontrast med aktivnimi in neaktivnimi okni.

Programiranje oziroma izdelava namizne aplikacije za naprave z operacijskim sistemom macOS je zelo zapletena stvar. Zaradi tega, ker programiranje ni za vsakega, ki bi si želel imeti namizno aplikacijo, vam predlagamo nekaj ponudnikov, ki so zaupanja vredni na pordročju izdelave namiznih aplikazcij za Apple naprave. To so: Adstar, d. o. o.: Agencija MK2; Akumen, informacijske storitve, d. o. o.; Astoria Agencija d. o. o.; Art d. o. o. Metlika; ATILUS d. o. o.; BIROKRAT IT d. o. o.; Erpo Sistemi; INVOID d. o. o., računalniške storitve in rešitve; It Storitve in Svetovanje, Klemen Mihačič, s.p.; MASTUDIO, Mario MARKOVIĆ, sp.p; MARIDEA, komunikacijske in marketinške storitve; Marko Cipurić s.p.; NUFIRA d. o. o.; Solvetik, Računalniško Programiranje, Sara Rožič s.p.; Snapbox Production; Tadej Matek s.p., Razvojne Storitve in Truecad d. o. o. Poleg naštetih ponudnikov poznamo še veliko drugih, ki so prav tako izurjeni za programiranje namiznih aplikacij za naprave podjetja Apple.

Namizno aplikacijo si lahko v operacijskem sistemu macOS prenesete na računalnik preko App Store-a, lahko pa aplikacijo preneseš tudi preko spleta. V tem primeru, sledite navodilom, ki so zapisana za določeni spletni strani, iz katere prenašate aplikacijo. Kliknite prenesi in potem odprete datoteko. Če bodo od vas pričakovali, da vnesete geslo računalnika, to storite, da boste lahko do konca prenesli namizno aplikacijo. Potem kliknite namesti programsko opremo in pokazalo se vam bo drugačno okno. Tam klikajte nadaljuj, dokler je le to mogoče. Ko preberete licenčno pogodbo za programsko opremo še zadnjič kliknite nadaljuj. Za nadaljno potrditev boste morali v oknu, ki se pojavi, označiti strinjam se. Nato nadaljujte s prenosom in izberite, na kater disk želite namestiti programsko opremo. Ko bo namizna aplikacija uspešno nameščena, se bo na vašem računalniku pojavilo okno z obvestilom, da je nalaganje potekalo v redu. Mogoče boste v postopku morali še kdaj vtipkati svojo kodo računalnika.

Microsoft Windows (slo. Okna) je skupina lastniških operacijskih sistemov, ki jih razvija in trži podjetje Microsoft. Gre za računalniški operacijski sistem, ki je najbolj poznan in pogost na svetu. Poznamo več operacijskih sistemov, vsak skrbi za svoje področje znotraj računalniške industrije.

Ima zelo nezahteven in uporabnikom prijazem uporabniški vmesnik. To pomeni, da je okolje, kjer je porabnik v komunikaciji z napravo, zelo preprost za uporabo. Govorimo o sporočilih o napakah, menijih in podobno. Operacijski sistem je na voljo v 138 različnih jezikih, kar porabnikom lahko še dodatno olajša uporabo. Poleg tega pa omogoča tudi izdelovanje namiznih aplikacij. Na svetovnem trgu osebnih računalnikov je prevladoval in imel največji tržni delež zelo dolgo časa. Leta 2020 pa je prevlado izgubila, saj je večji tržni delež imel osperacijski sistem Mac OS.

V primeru, da vas zanima, kako namizne aplikacije uporabljajo vaše osebne podatke, ki jih ima in hrani vaš osebni računalnik, vam svetujemo, da si pogledate pravilnik o zasebnosti vseh desktop aplikacij, ki jih uporabljate.

Namizne aplikacije v operacijskem sistemu Windows 10 ne pošljejo obvestila oziroma prošnje za dovoljeni dostop do vaših podatkov, ki so nastavljeni v nastavitvah zasebnosti. Obstaja tudi nekaj namiznih aplikacij, ki ne prosijo niti za vaše osebne podatke, ki jih ima vsebuje vaš računalnik. Tako da, če želite znižati nevarnost uporabe vaših osebnih podatkov, vam svetujemo, da uporabljate samo namizne aplikacije, ki izhajajo iz virov, vrednih zaupanja.

Pred samo izdelavo namizne aplikacije morate imeti idejo o tem, kaj želite, pričakujete in koliko časa in denarja ste pripravljeni vložiti v delo in učenje, če še nimate zadostnega znanja. Seveda se programiranja namizne aplikacije lahko lotite sami, lahko pa si tudi izberete ponudnika, ki bo izpolnil vaše želje in ustvaril takšno namizno aplikacijo, kot si jo želite.

Okviren postopek začetka izdelave namizne aplikacije za napravo z operacijskim sistemom Microsoft Windows pa poteka v okvirno štirih korakih. Prvi korak je ta, da izberete platformo, ki vam bo najbolj ustrezala. Razmislek o uporabi Visual Studia. Le-ta vam ponuja pomoč pri ustvarjanju namizne aplikacije. Potem se pozanimajte o najnovejših posodobitvah namiznih aplikacij, da vidite, kakšne so ostale namizne aplikacije na trgu, kako delujejo, kako izgledajo in podobno. Še zadnje pa se dobro pozanimajte o različnih funkcijah sistema, saj jih boste kasneje verjetno potrebovali.

Programiranje namiznih aplikacij v operacijskem sistemu Microsoft Windows je kompleksno delo, zato imamo za vas nekaj predlogov ponudnikov, za katerem vemo, da so zaupanja vredni glede izdelave namizne aplikacije. Ponudnike, ki vam jih svetujemo so: Adstar, d. o. o.: Agencija MK2; Akumen, informacijske storitve, d. o. o.; Astoria Agencija d. o. o.; Art d. o. o. Metlika; ATILUS d. o. o.; BIROKRAT IT d. o. o.; Erpo Sistemi; INVOID d. o. o., računalniške storitve in rešitve; It Storitve in Svetovanje, Klemen Mihačič, s.p.; MASTUDIO, Mario MARKOVIĆ, sp.p; MARIDEA, komunikacijske in marketinške storitve; Marko Cipurić s.p.; NUFIRA d. o. o.; Solvetik, Računalniško Programiranje, Sara Rožič s.p.; Snapbox Production; Tadej Matek s.p., Razvojne Storitve in Truecad d. o. o. Seveda poleg naštetih ponudnikov oziroma programerjev obstaja še mnogo drugih, ki prav tako učinkovito programirajo namizne aplikacije.

Za izdelavo namizne aplikacije za osebne računalnike obstajajo štiri glavne platforme. To so: UWP oziroma Universal W. Platform, Win32 oziroma C++ desktop, WPF oziroma W. Presentation Foundation in Windows Forms. Platforme so si med seboj različe, prav tako ponujajo različne modele aplikacij, ki definirajo življenjski cikel namizne aplikacije, okvirje uporabniških vmesnikov ter kontrolnike uporabniškega vesnika.

Integracije po meri oziroma specifične integracije so izdelave programskih rešitev, ki so specifične za vsak primer posebej. Koda v sklopu integracije po meri je lahko zelo preprosta, tako kot vtičnik za premeščanje podatkov iz ene zbirke v drugo, lahko pa je tudi zelo zahtevna. Odvisno od vsakega posameznega primera. Specifične integracije lahko za izdelavo potrebujejo kakšno uro, lahko pa tudi kakšen teden. To je ponovno odvisno od primera, saj je vsak primer drugačen in zahteva drugačno časovno obdobje za razvoj.

Čas, ki je potreben za izdelavo integracije po meri bi lahko razdelili na pet stopenj. Gre za raziskave, arhitekturo, izdelavo preprostih scenarijev, upravljanje zapletenih scenarijev in vzdrževanje.

Prvi korak so raziskave, ki so namenjene raziskovanju preostalih programskih oprem. Potem pridemo do arhitekture, ko se učite in pridobivate neko splošno znanje o temi in o tem, kako deluje integracije in kakšne meje bo imela, ko bo zgrajena. Temu koraku sledi grajenje preprostih scenarijev, ko preizkusite osnovne predpostavke. Po tem pride na vrsto upravljanje zapletenih scenarijev. Ko dobite dovolj izkušenj pri osnovnih scenarijih se tako pomaknete na bolj zapletene, kjer poskušate reševati bolj zapletene situacije primerov, ki niso tako vsakdanji. Zadnji korak pa je vzdrževanje in izboljševanje integracije, saj ob izdelavi zgodba še ni končana. Pomembno je, da integracijo redno vzdržujete in sproti izboljšujete.

Integracijo se v velikih primerih splača uporabljati, saj ima lahko zelo pozitivne učinke. Nekatere specifične integracije omogočajo, da se v programsko opremo dodajo uporabne funkcije brez, da bi jih bilo potrebno graditi od začetka. Grajenje iz ničle namreč zahteva veliko znanja in denarja, poleg tega pa je še časovno potratno. Tako vam lahko specifične integracije pomagajo prihraniti denar in čas. Nekatere druge integracije pa omogočajo, da vašo programsko opremo povežete z drugo programsko opremo, ki jo imajo rade določene stranke ter jo morda že uporabljajo.

Integracija ali sistemska integracija je povezava podatkov, aplikacij, API-jev in naprav v celotni IT-organizaciji. Ta deluje z namenom, da je povezava učinkovitejša, okretnejša in produktivnejša. Integracija je zelo pomembna pri debati o preoblikovanju podjetja. Ko gre za temeljne spremembe pri poslovanji, zato da se lahko prilagodi tržnim spremembam, ker vse skupaj v IT deluje povezano. Integracija ne opravlja le funkcije povezovanja, ampak tudi dodaja vrednost z novimi funkcionalnostmi, ki zagotavljajo povezave funkcij v sklopu različnih sistemov.

Programerjev, ki opravljajo integracije po meri je veliko. Nekateri imajo več znanja in izkušenj na tem področju in bolje opravljajo svoje delo, se znajo naročniku bolj prilagoditi in ga razumeti ter so pri delu bolj natančni. Lahko vam svetujemo nekaj preverjenih ponudnikov. To so: BIROKRAT IT d. o. o.; ART A oglaševalska agencija; Akumen, informacijske storitve, d. o. o.; Erpo Sistemi, Snapbox Production; Atilus d. o. o.; infotrend; kvadrati; eAvio in Niriko Cestnik Raphael s.p. Seveda poleg teh ponudnikov obstaja še veliko drugih, a za zgoraj navedene vam lahko zagotovimo, da so preverjeni.

Configuration management poznamo pod kratico CM ali kot upravljanje konfiguracije. Gre za sistemski inženirski postopek, ki pomaga pri ugotavljanju in vzdrževanju skladnosti, zmogljivosti, funkcionalnosti in fizičnih lastnosti izdelka, ki ima različne zahteve in operativne informacije skozi življenjsko dobo. Postopek CM se velikokrat uporablja pri vojaških inženirskih organizacijah. In sicer, uporabljajo ga za upravljanje s spremembami v celem življenjskem ciklu zapletenih sistemov. Med zapletene sisteme uvrščamo, na primer vojaška vozila, informacijski sistem in orožni sistem. Poleg uporabe CM v vojski, se uporablja tudi pri upravljanju IT storitev, kot tudi v gradbeništvu in ostalih industrijskih segmentih.

Eden izmed namenov upravljanja konfiguracije (ang. configuration management) je ta, da zagotovi, da poslovanje ne bo moteno zaradi prekoračitve meje sredstva ali določenih delov sredstva v življenjski dobi, ki je načrtovana. Prav tako tudi skrbi, da poslovanje ne bo padlo pod ravnijo kakovosti. Upravljanje konfiguracije se namreč uporablja za ohranjanje razumevanja stanja zapletenih sredstev z namenom, da se ohrani najvišji raven uporabnosti, ki je možen, za najnižje stroške.

Upravljanju konfiguracije programske opreme pravimo tudi programski inženiring ali krajše SCM in S / W CM. Glavna naloga upravljanja konfiguracije programske opreme je, da sledi in nadzira spremembe v programski opremi, katera je del meddisciplinarnega področja upravljanja konfiguracije in je večje. Scm tako nadzira revizije in vzpostavlja temeljne osnovnice, tako da, če gre kaj narobe, lahko SCM ugorovi, kaj in kdo se je spremenil. V primeru, da upravljanej konfiguracuije programske opreme deluje učinkovito in dobro, lahko določi, kako jo težavo rešiti in zadevo nadomestiti na več različnih gostiteljih.

Upravljanje konfiguracije zna biti zelo koristna stvar, če pravilno, učinkovito deluje. Koristna je za preprečevanje manjših in tudi večjih sprememb, ki drugače ostanejo nedokumentirane. Takšne napačne konfiguracije lahko vodijo do slabega delovanja, različnih neskladnosti in nedoslednosti, kar negativno vpliva na poslovanje in varnost. Ravno izpadi in nestabilnost sta lahko posledivi mnogih nedokumentiranih sprememb, ki se dogajajo v sistemih in aplikacijah.

Brez dokumentacije, postopka nadzora sprememb in vzdrževanja sistemski skrbniki in razvijalci programske opreme ne bi morali vedeti, kaj je na koncu na strežniku in katera programska oprema je posodobljena. Tudi takšne situacije lahko pomaga razrešiti upravljanje konfiguracije. Ročno prepoznavanje različnih sistemov, določanje korakov sanacije in prednostnih nalog, preverjanje veljavnosti dokončanja zahtevajo veliko pozornosti in so zelo zapleteni procesi, a hkrati zelo pomembni. Da vam tega ni potrebno delati, vam na pomoč pride upravljanje konfiguracij.

Sistemi za upravljanje konfiguracije vam tudi omogočajo striktno opredeljene sistemske nastanitve z izgradnjo in vzdrževanjem v skladu z osnovnimi nastanitvami. Tako CM pomaga uporabnikom in skrbnikom vedeti, kje obstajajo določene storitve in kakšno je trenutno stanje.

Za upravljanje konfiguracije poznamo mnogo orodij. Nekaj osnovnih in primernih orodij za upravljanje konfiguracije je razvrščanje in upravljanje sistemov po skupinah ter podskupinah in centralno spremenjena baza konfiguracije. Poleg tega je priporočeno, da uvedete nove nastavitve za vse ustrezne sisteme, avtomatizirate identifikacijo sistema, popravke in posodobitve, ugotovite, katere so zastarele konfiguracije, ki slabo delujejo in nikakor niso skladne. Svetujejo tudi, da dajete prednost ukrepom vedenju, ter da dostopate in uporabljate receptivne sanacije.

Sistemska administracija se nanaša na upravljanje enega ali več sistemov strojne ali programske opreme. Pri sistemski administraciji gre za namestitev nove strojne ali programske opreme, ustvarjanje in upravljanje uporabniških računov, vzdrževanje računalniških sistemov, na primer strežnikov in podatkovnih baz. Poleg tega lahko govorimo tudi o načrtovanju in odzivanju na izpade sistemov in učinkovito soočanje z ostalimi težavami, ki so vezane na programske in strojne opreme. Glavni cilj sistemske administracije je, da sistemi delujejo dobro in učinkovito.

Ko govorimo o strojni opremi, v sklopu s temo sistemska administracija, govorimo o različnih fizičnih komponentah analognih ali digitalnih naprav. Se pravi, gre za oprijemljive zadeve različnih naprav, katerim programska oprema narekuje, kaj naj naredijo.

Poznamo notranje in zunanje komponente strojne opreme. Notranje komponente so predmeti, kot so na primer matična plošča, pomnilnik z naključnim dostopom (RAM), centralna procesna enota (CPE), trdi disk, napajalnik, optični pogon, grafična procesna enota (GPU), omrežna kartica in različni čipi. Notranje komponente skupaj obdelujejo in shranjujejo navodila, ki jim jih poda programski ali operacijski sistem. Ko govorimo o zunanjih komponentah programske opreme, pa imamo v mislih elemente, ki so povezani z napravo tako, da nadzirajo njen vhod in izhod. Kot primere zunanjih komponent lahko omenimo miško, mikrofon, fotoaparat, pisalno, sledilni ploščico, optični bralnik in pomnilniško kartico. Slušalke, monitorji, zvočniki in tiskalniki so primeri izhodne strojne opreme. Tudi zunanje komponente strojne opreme spoštujejo in sledijo navodilom programske opreme.

Sistemska administracija je tema, kjer govorimo o programski opremi. Takrat govorimo o navodilih in podatkih, ki jih računalniku sporočajo. Sporočajo sicer, kako naj deluje. Gre za nasprotje od fizične strojne opreme. Programska oprema zajema vse informacije, ki jih obdelujejo računalniški sistemi. Kot primere lahko navedemo različne programe, postopke, rutine ter knjižnice, in z njimi povezane podatke. Z navodili, ki jih daje strojni opremi, omogoča, da računalnih izvede želene naloge.

Sistemska administracija je delo s katerim se ukvarja sistemski skrbnik, ki spremlja stanje sistemov, dodeljuje sistemske vire, ki so nekakšen prostor na disku, potem izvaja varnostne kopije, upravlja uporabniške račune, omogoča uporabniški dostop, spremlja varnost sistema in še mnogo drugih stvari, ki so povezane s sistemsko administracijo. Sistemski skrbnik je ponavadi IT-strokovnjak, saj oprvljanje tega dela zahteva veliko znanja in izkušenj s tega področja. V glavnem, sistemski skrbnik mora zagotoviti, da računalniški sistemi in storitve, ki so vezane na le-to, delujejo. Poleg tega se sistemski skrbnik lahko ukvarja tudi s programiranjem, saj tako lahko kdaj olajša potek dela sistema.

Podjetje lahko zaposli ali sodeluje s posamezniki, ki delno opravljajo delo v zvezi s sistemsko administracijo, ko jih zbere več skupaj, ima odlično ekipo z različnimi znanji, ki dobro skrbijo za sistemsko administracijo. Lahko pa v celoti za sistemsko administracijo skrbi tudi samo en posameznik. S sistemsko administracijo se primarno ukvarjajo sistemski skrbniki, a obstajajo tudi drugi poklici, ki jih opravljajo ljudje z znanjem, ki ustreza sistemski administraciji.

Sistemsko administracijo pa lahko opravljajo tudi skrbniki zbirke podatkov (DBA), ki vzdržujejo sisteme zbirke podatkov in so odgovorni za učinkovitost sistema, potem to delo lahko opravljajo tudi skrbniki omrežja, ki vzdržujejo omrežno infrastrukturo, delo lahko opravljajo tudi varnostni skrbniki, ki so strokovnjaki za računalniško in omrežno varnost. Poleg teh, se s sistemsko administracijo lahko ukvarja tudi osebje tehnične podpore, ki se zna odzivati na težave določenih uporabnikov z računalniškimi sistemi, poleg njih so za delo primerni tudi računalniški operaterji, ki izvajajo redno vzdrževanje sistemov, delo pa lahko opravljajo tudi sistemski analitiki, ki odpravljajo težave in razvijajo obstoječe in delovne procese in sisteme.

Telefonija pozna telefonsko centralo, ki ji pravi tudi telefonsko stikalo ali centralna pisarna. Gre za telekomunikacijski sistem, ki se uporablja v javnem komutiranem telefonskem omrežju (PSTN) ali pa tudi v velikih podjetjih. Ima funkcijo, da povezuje telefonske naročniške linije oziroma navidezna vezja digitalnih sistemov za vzpostavitev klicev med naročniki. Telefonsko centralo je mogoče kupiti ali najeti, oboje ima svoje prednosti in svoje slabosti.

Telefonska centrala je bistveni del tradicionalnega sistema. Samo, če kličete iz sistema VoIP (kratica za Voice over Internet Protocol; slo. telefonije preko internetnega protokola) v sistem VoIP klic ne bo šel čez centralo. Temu je tako zato, ker le-te klici potujejo preko interneta in ne preko telefonskega omrežja. Če ne uporabljamo centrale ali celo telefonskega omrežja, je lahko to bolj učinkovito za vas oziroma za vaše podjetje, saj so lokalni klici cenejši, tako kot tudi medkrajevni klici. Tudi, če uporabljate VoIP, lahko še vedno kličete na tradicionalne stacionarne telefone.

Ta sistem deluje kot nekakšno presečišče dveh telefonskih linij. Tako deluje zaradi tega, ker neposredna telefonska linija med obema dejansko ne obstaja.

Poznamo dve vrsti telefonskih central. To sta javna in zasebna telefonska centrala. Obe imata enak koncept, a tudi nekaj razlik. Razlikujeta se na primer v tem, da javni sistem ustreza in deluje le zunanjim komunikacijam, zasebni sistem pa ustreza in deluje notranjim in zunanjim komunikacijam.

Telefonija je področje s katerim se ukvarja nekaj programerjev. Ukvarjajo se s storitvami, kot na primer programiranjem, prilagoditvami in integracijami telefonskih central. Potrebnega znanja za naštete storitve nimajo kar vsi programerji, saj gre za bolj specifično zadevo. Našteli vam bomo nekaj programerjev, ki se preverjeno ukvarjajo s tem. To so: ART A oglaševalska agencija; BIROKRAT IT d. o. o.; Akumen, Informacijske storitve, d. o. o.; Erpo Sistemi; Snapbox Production; ATILUS d. o. o.; Infro trend; eAvio d. o. o.; Niriko Cestnik Rapheal s.p.; Katja Vajskopf s.p.; Vesna Krašovec s.p.; kreativne Ideje; PRO Marketing d. o. o.; Fair Agencija; naNetu.Si, Jernej Hergmas s.p.M FOREACH LABS in 23Agency.

Telefonija pozna TAPI, ki je kratica za Telephony Application Programming Interface (slo. telefonski aplikacijski programski vmesnik). Gre za Microsoft Windows API, ki omogoča integracijo računalnikom z operacijskim sistemom Microsoft Windows, kjer je potem omogočena uporaba telefonskih storitev. Različni sistemi Windows podpirajo različne različice TAPI. Telefonski aplikacijski programski vmesnik ponuja možnost, da Microsoft Windows avtomatsko prepozna in nastavi komunikacijsko strojno opremo, ki je nameščena v določenem osebnem računalniku.

ERP je kratica za Enterprise resource planning (slo. načrtovanje virov v podjetju). Gre za vrsto oziroma tip programske opreme, ki jo organizacija uporablja za upravljanje vsakodnevnih poslovnih dejavnosti, kot so na primer nabava, računovodstvo, obvladovanje tveganj in podobno. Dobro načrtovanje virov v podjetju pomeni uspešno delovanje podjetja, programsko opremo, ki pomaga načrtovati, predvidevati in poročati o finančnih rezultatih podjetja ali katere druge organizacije. So zelo pomembni za upravljanje mnogih podjetij različnih velikosti, ki delujejo v različnih panogah.

ERP sistemi povezujejo več poslovnih procesov in jim omogočajo pretok informacij in podatkov med njimi. O transakcijah zbirajo podatke v skupni rabi iz več virov. Tako ERP opravljajo podvajanje podatkov in zagotavljanje integritete podatkov z enimam samim virom resnice.

ERP ima dandanes zelo velik vpliv, sploh v poslovnem svetu, katerega se ne da spregledati. Namreč, ko so podatki in procesi podjetja povezani v sistem ERP, lahko le-ta uskladijo ločene oddelke in hkrati izboljšajo potek dela. To pa prinaša zelo pozitivne posledice, kot na primer velike prihranka. Nekaj poslovnih koristi, ki jih prinaša ERP so, da izboljša poslovni vpogled na podlagi sprotnih informacij, ki jih pridobi iz poročil, ima nižje operativne stroške z optimiziranimi poslovnimi procesi, nudi okrepljeno sodelovanje uporabnikov, izboljšano učinkovitost s skupno uporabniško izkušnjo v mnogih poslovnih funkcijah, zmanjšuje tveganje z izboljšano integriteto podatkov in finančnim nadzorom in pa ima nižje upravne in operativne stroške.

CRM je kratica za Customer relationship management (slo. upravljanje odnosov s strankami). Gre za postopek, kjer podjetje ali katera druga organizacija upravlja svoje interakcije s strankami. Pogosto na način analize podatkov za preučevanje večjih količin informacij. CRM sistemi tako zbirajo podatke preko različnih komunikacijskih kanalov. Na primer, iz spletne trgovine, telefona, socialnih omrežij, e-pošte in podobno. Podatke lahko pridobiva od sedanjih, lahko pa tudi od preteklih in tudi potencialnih strank. Njihov cilje je, da lahko podjetjem ali ostalim organizacijam podajo podatke o njihovih ciljnih skupinah in o tem, kaj je najbolje narediti, da bodo poskrbeli za stranke in spodbudili rast prodaje.

Poznamo več različnih tipov CRM. Obstaja strateški, operativni, analitični, sodelovalni tip in pa podatkovna platforma o strankah.

Pri strateškem tipu je CRM osredotočen na razvoj poslovne kulture kupca, ki mu namenja največ pozornosti. Pri operativnem tipu je glavni cilj integracija in avtomatizacija prodaje, trženja in podpore strankam. Pri analitičnem tipu CRM je pozornost usmerjena na analizo podatkov strenk, zbranih iz več virov. Te podatke želijo potem predstaviti tako, da bodo tisti, ki vodijo, lahko sprejemali bolj utemeljene odločitve. Pri sodelovalnem tipu gre za CRM sistem, kjer je glavni cilj vključevanje zunanjih strani, ki so zainteresirani in pa za izmenjavo informacij o določenih strankah med nekimi oddelki oziramo skupinami ali celo organizacijami. Med zunanje strani lahko štejemo dobavitelje, prodajalce ali distributerje. Podatkovna platforma o strankah pa je računalniški sistem, ki se uporablja v tržnem oddelku, saj zbira podatke o posameznikih iz več različnih virov v eno samo podatkovno bazo.

Rešitve CRM lahko povečajo vašo profitabilnost z optimizacijo upravnih postopkov v oddelkih prodaje trženja in storitev. Poleg tega vam omogočajo, da se lahko posvetite gradnji in vzdrževanju dvosmernih odnosov s strankami, saj so le te dandanes zelo pomembni. CRM rešitev, ki je zelo močna je ustvarjanje večplastne platforme, ki omogoča shranjevanje vsega, kar je pomembno za razvoj, ohranjanje in tudi izboljšanje odnosov s strankami.

SharePoint je spletna platforma namenjena sodelovanju in je integrirana s sistemom Microsoft Office. Gre za platformo, ki so ji leta 2001 razvili Microsoft Corporation. Prodaja se večinoma kot sistem za upravljanje in shranjevanje različnih dokumentov in sporočanje informacij med organizacijami. Res pa je, da je sama platforma zelo prilagodljiva in se tako uporaba med različnimi organizacijami lahko zelo razlikuje. S pomočjo SharePointa lahko njegovi uporabniki ustvarijo intranet, ki je lokalno ali omejeno komunikacijsko omrežje, še posebej za zasebno rabo in je ustvarjeno s pomočjo programske opreme, ter deluje kot kakšna druga spletno mesto. Za določene oddelke in skupine v podjetju je mogoče ustvariti tudi podstran. SharePoint omogoča, da njegovi uporabniki tako dostopajo do različnih dokumento, ki jih lahko naprej delijo ali celo urejajo. To omogoča zaradi varnega in centraliziranega prostora, ki ga nudi.

Organizacije za ustvarjanje in razvoj spletnih mestu lahko uporabljajo SharePoint, ker jim nudi veliko orodij s katerimi lahko upravljajo. Za ustvarjanje intraneta, varnega mesta za shranjevanje datotek in podatkov, organiziranje, dodeljevanje podatkov in datotek v skupno rabo in dostopa informacij iz katere koli naprave, organizacija potrebuje le brskalnik, kot na primer Chrome ali Firefox.

SharePoint nudi mnogo zelo uporabnih funkcij. Nekaj izmed pomembnejših je, da omogoča zunanjo rabo datotek in vsebine znotraj in zunaj določene organizacije, funkcije upravljanja vsebine, ki pomagajo pri organiziranju in upravljanju vsebin s pomočji seznamov, knjižnic in podobno, potem ponuja skupine spletnih mest, komunikacijska spletna mesta za izmenjavo in sporočanje informacij med organizacijami s prilagodljivimi in dinamičnimi podmestji. SharePoint ponuja tudi izdelavo mobilne aplikacije, ki uporabnikom potem omogoča dostop do intraneta, iskalne funkcije, ki uporabnikom pomagajo prikazati ustrezne ljudi in pomembne informacije in vsebino, poleg tega platforma nudi tudi avtomatiziranje poslovne procese z ustvarjanjem opozoril in delovnih tokov.

SharePoint je v svoji panogi vodilna spletna platforma, ki se zaradi številnih prednosti in različnih funkcionalnosti uporablja v veliko podjetjih in organizacijah. Uporabljajo ga tako manjša, kot tudi večja podjetja in organizacije. Nekateri ga lahko uporabljajo kot spletno platformo, kjer delijo svoje datoteke in jih hkrati tudi spreminjajo, drugi SharePoint uporabljajo kot komunikacijsko spletno mesto za posredovanje pomembnih informacij, spet naslednji ga uporabljajo za izdelavo spletnih aplikacij, ki so namenjene zaposlenim in tako naprej.

SharePoint in OneDrive imata tako podobnosti kot razlike. Oba se lahko uporablja za delajenje datotek v skupno rabo in shranjevanje le-teh. Ampak, OneDrive bi lahko primerjali s preprosto knjižnico dokumentov v SharePointu.

Podobnosti med SharePoint in OneDrive so še, da omogočata shranjevanje in deljenje datorek do 15 GB, omogočata urejanje več ljudi hkrati, uporabljata Office Online, sinhronizirata lokalne datoteke z napravami in omogočata dostopanje do različnih datotek tudi na mobilnih napravah.

Med razlike pa štejemo to, da je OneDrive namenjen bolj osebni uporabi, saj gre za brezplačno storitev, ki mora biti povezana z Outlook uporabniškim računom. Se pravi, da OneDrive uporabljajo bolj posamezniki, pa tudi skupine, za shranjevanje in dostop do datotek, medtem ko SharePoint nudi še nekaj več funkcij. Razlika pa je tudi to, da OneDrive na podpira meta podatkov.

SharePoint je zelo prilagodljiva platforma, ki jo je mogoče prilagoditi potrebam in zahtevam uporabniške organizacije na več različnih načinov. Uporabniki lahko spreminjajo način uporabniškega vmesnika, tako da se ta ujema z notranjo blagovno znamko. Tukaj govorimo o sliki v ozadju, barvah, tipu pisave, logotipu, postavitvi spletnega mesta in naslovih. Vse naštete stvari se da prilagoditi in jih lahko naredi porabnik sam brez pomoči programerja.

SharePoint omogoča tudi razvijanje integracij in ustvarjanje novih komponent, če platformo iz lokalne različice prilaodite na globlji raven. Olajšali so tudi urejanje poti delovnih tokov in korektorjem s tem, ko so razvili novo orodje za pomoč Microsoft Flow. Omogoča, da ne potrebujete uporabljati obsežnih, dolgih kod po meri. Za kakšne dodatne, zahtevnejše prilagoditve po meri pa je potrem potrebna pomoč, ki jo nudijo programerji.

Za enterprise programiranje gre takrat, ko programer razvija aplikacijo za določeno korporacijo ali kakšno drugo veliko organizacijo, katere osnovna dejavnosti ni razvoj programske opreme. Tako, da lahko rečemo, da so takšni programerji potrebni v zelo različnih panogah, saj jih na različnih mestih potrebujejo za razvijanje aplikacij. Lahko gre za notranje aplikacije, ki jih uporabljajo zaposleni ali pa za zunanje aplikacije, ki so namenjene javnosti oziroma njihovim strankam. Programerji so lahko neposredno zaposleni v podjetju ali pa delajo v svetovalnem podjetju, katerga ta korporacijia ali večje podjetje potem najame zaradi svojih potreb. Na primer, za razvoj nove aplikacije lahko ponudnika za enterprise programiranje iščejo v banki. Programerji pri enterprise programiranju lahko ravijajo aplikacije, sisteme za trgovine in podobno.

Poznamo veliko različnih programskih jezikov, ki se med seboj razlikujejo. Različni programski jeizki so primerni za različne stvari, zato je dobro, da preden se začnete učiti programskega jezika preverite, kje vse vam bo lahko koristil. Seveda vas znanje le enega programskega jezika lahko omejuje, a nekje morate začeti. S časom je pomembno, da začnete razumeti principe programskih jezikov.

Programski jeziki, ki naj bi bili najboljši za enterprise programiranje so Python, Java, JavaScript, C #, C/C++. Le-te omogočajo enterprise programiranje in so eni izmed osnovnih programskih jezikov, ki jih poznamo.

Enterprise programska oprema je računalniška programska oprema, ki ji lahko rečemo tudi aplikacijska programska opremza za podjetja (EAS). Uporablja se za zadovoljevanje potreb organizacij in ne pozameznih uporabnikov. Med organizacije spadajo, na primer, podjetja, vlada, klubi, dobrodelne organizacije, šole, interesne skupine uporabnikov in podobno.

Enterprise programska oprema je del informacijskega sistema, ki je računalniško podprt. Takšni sistemi se ukvarjajo z delom poslovanja v organizaciji. Njihov cilja pa je izboljšati naloge poročanja o poslovanju in upravljanju, sistem pa mora podatke obdelovati z dokaj visoko hitrostjo in jih nato razporediti v različna omrežja.

Enterprise programiranje in integracije opravljajo programerji. Obstaja veliko programerjev, ki se ukvarjajo s programiranjem na sploh, a ker gre za tako široko stvar, se nekateri posamezniki, posamezniki v podjetjih ali podjetja sama odločijo, da se bodo posvetili le enemu delu programiranja. Seveda je lahko v podjetju zaposlenih več programerjev in je vsak zadolžen za svoje področje.

Kot preverjene ponudnike za enterprise programrianje in integracije bi izpostavili Infotrend in Alamaro Enterprises, Poslovno Svetovanje, d. o. o. Seveda obstaja še mnogo več programerjev, ki se ukvarjajo specifično z enterprise programiranjem in integracijami.

Vedno je dobro, da podatke o ponudnikih preverite na spletu. Prav tako preberite kakšne komentarje ali zapisane izkušnje, ki jih imajo stranke podjetja ali programerja za katerega ste se odločili. Veliko pa gre zaupati tudi svoji znancem, zato svetujemo, da o ponudnikih povprašate kakšne znance, ki imajo s tem že izkušnje.

Enterprise sistem (ang. krajšava ES) je obsežen programski paket za različna korporacije in podjetja, oziroma organizacije, ki podpira poslovne procese, poročanje, analitiko in pretoke informacij. Enterprise sistemi so lahko narejeni po meri, saj so lahko na novo “sestavljeni“ skupaj. Programerji tako razvijejo enterprise sistem po meri in željah naročnika oziroma organizacije, se pravi na tak način, da bodo zadovoljevali potrebe organizacij.