Kinezioterapija je metoda alternativne medicine, znana tudi kot gibalna terapija. Ime izhaja iz besede kineziologija – veda, ki se ukvarja z gibanjem in preučuje telesno aktivnost ljudi, njihovo zmogljivost in gibalno učinkovitost ter povezanost le-te z njihovim zdravjem in kakovostjo življenja.

Gre za vrsto rehabilitacije, ki uporablja pozitivne učinke gibanja kot sredstvo za zdravljenje oz. preventivo. Vadbena terapija je prilagojena posameznikom, njihovemu zdravstvenemu stanju in splošni sposobnosti opravljanja določenih fizičnih naporov.

Temeljni koncept je torej dolgoročen vpliv fizične aktivnosti na delovanje našega telesa. Vadba povzroči spremembe v delovanju živčnega, srčno-žilnega in dihalnega sistema, izboljša pa tudi metabolizem, mišično maso in nasploh delovanje notranjih organov (npr. ledvic, jeter).

Glavni namen je posameznika vrniti v stanje pred poškodbo oz. boleznijo, čeprav se cilj običajno zastavi nekoliko višje. Težnja je po čim boljši fizični pripravljenosti, odprava mišičnih neravnovesij, slabe gibljivosti, nepravilne drže, izboljšanje senzorično-motoričnega odzivanja, itd. S tem se zmanjša tveganje za vnovični nastanek poškodbe oz. bolezni.

Kot večina oblik alternativne medicine, je tudi kinezioterapija učinkovita na številnih področjih. Lahko pomaga pri poškodbah, slabi telesni drži, kroničnih obolenjih in drugih bolezenskih stanjih. Namenjena je predvsem odpravljanju posledic poškodb ali obolenj gibal, saj pomaga mišicam povrniti svojo moč in prožnost.

Terapija se najpogosteje izvaja predvsem po različnih operativnih posegih na gibalih, po zdravljenju zlomov, izpahov, ipd., pri degenerativnih okvarah kit ali degenerativnih obolenjih sklepov, po poškodbi mišic ali vezi, zaradi bolečin v hrbtenici, ipd.

Na dolgi rok kinezioterapija vpliva na lajšanje določenih znakov bolezni oz. lajšanje bolečin, celjenje tkiv, odpravo nepravilnosti v drži, ohranitev čim boljših motoričnih sposobnosti, idr.

Ostale koristi kinezioterapije: uravnava krvni tlak, zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, osteoporozo, depresijo, rakava obolenja ..

Običajno se izvaja posamično. Skupinske vadbe lahko vsebujejo elemente kinezioterapije, a zaradi potreb prilagajanja posamezniku dosežemo najboljše rezultate individualno. V samem procesu se pacient nauči, kako s programom vadbe pravilno in varno nadaljevati tudi po končanih terapijah. Program vadbe je običajno sestavljen za najmanj dva meseca, zdravljenje pa se kombinira z oblikami aparaturnih terapij (npr. z visoko energijskim laserjem, globinskimi udarnimi valovi, magnetoterapijo, radiofrekvenčno terapijo, idr.).

Ključnega pomena je, da je pacient discipliniran, sodeluje pri terapiji ter redno izvaja predpisane vaje. Če je program predviden za dva meseca, je potrebna doslednost vsaj tista dva meseca, če ne še nekoliko dlje, da bodo učinki res optimalni.

Gre za program, ki vključuje vrsto različnih vadb, vsaka izmed njih pa utrjuje oz. izboljšuje delovanje določenega dela telesa. Vadbeni program bo torej zajemal: aktivne in pasivne vaje, aktivno-asistirane vaje, vaje za mobilnost in raztezanje, stabilizacijske vaje, vaje za koordinacijo in ravnotežje … Po potrebi se vključijo tudi drugi sklopi, ki so odvisni od posameznikovega stanja, telesnih zmožnosti, ciljev oz. pričakovanj, ipd.

Glavni cilj teh terapij je ojačitev mišic in morebitnih atrofij. Z kinezioterapijo se izboljšajo funkcionalni vzorci gibanja prizadetega dela telesa.

Nerealistično je pričakovati, da boste s programom terapij končali in tako prenehali z vsemi vadbami. Večina odgovornosti je na posamezniku, od katerega se pričakuje, da bo vadbe pravilno in zadostno izvajal tudi doma, po končani terapiji.

Na dolgi rok kinezioterapija vpliva na lajšanje določenih znakov bolezni oz. lajšanje bolečin, celjenje tkiv, odpravo nepravilnosti v drži, ohranitev čim boljših motoričnih sposobnosti, preventivo pred potencialnimi boleznimi, itd.

Primerna je za vsakogar, ne glede na spol ali starost, saj je ustrezno prilagojena posameznikovim potrebam in zmožnostim.

Je zelo vsestranska terapija. Lahko je rehabilitacija po poškodbah, pomaga lahko pri lajšanju stanja kroničnih bolezni, pri znižanju telesne mase, ipd. Lahko pa je tudi sproščujoča in koristna vadba za starejše, zdravstveno preventivna vadba ali kondicijska priprava.

Čeprav je kinezioterapija zelo odvisna od posameznika, jo še vedno lahko delimo na nekaj splošnih kategorij: preventivna, pred-operativna, po-operativna in kinezioterapija namenjena preprečevanju in izboljšanju telesne drže.

Preventivna – fokus je na izboljšanju splošnega fizičnega stanja posameznika z namenom preprečevanja nepravilnosti in poškodb ter okrepitvi imunskega sistema. Posameznik se nauči pravilnih gibalnih vzorcev, pri tem pa ponovno vzpostavi mišično ravnovesje, izboljša svojo gibalno učinkovitost, zdravstveno stanje in počutje.

Pred-operativna – gre za fizično pripravo pacienta na ortopedski ali travmatološki operativni poseg.

Po-operativna – gre za povrnitev fizične priprave pacienta v takšno stanje, kot je bilo pred poškodbo oz. operacijo (ali boljše).

Da. Kinezioterapija se na dnevni bazi uporablja predvsem v svetu športa, kjer je ključnega pomena, da posamezniki poznajo svoje omejitve, koliko obremenitve prenese njihovo telo in kako izboljšati njihove tako fizične kot psihične zmožnosti.

Odgovornost za uspeh je po večini na posamezniku, od katerega se pričakuje, da bo vadbe pravilno in zadostno izvajal tudi doma, po končani terapiji. Nerealistično je pričakovati, da boste s programom terapij končali in tako prenehali z vsemi vadbami. Ključnega pomena so: motiviranost posameznika, čim prejšnji začetek z vadbo, pravilno izvajanje vaj, sistematičnost in postopnost izvajanja vadbe, kontinuiranost, vztrajnost, izogibanje bolečinam, potrpežljivost in disciplina.

Glede na izvajanje kinezioterapije delimo na stacionarne, ambulantne in na domu. Stacionarne so običajno v zavodu z bivanjem, saj so namenjene resnejšim primerom na začetku rehabilitacije. Ambulantne so v zdravstvenih zavodih, kamor poškodovanec prihaja dnevno ali tedensko. Na domu se izvajajo običajno manj resni primeri, če je poškodovanec že seznanjen s pravilnim izvajanjem programa, saj ga izvaja sam, brez strokovnega nadzora. Običajno se ta oblika izvaja po končanih uradnih terapijah, ko posameznik preventivno nadaljuje s fizično aktivnostjo.

Kot vsaka fizična vadba, je lahko tudi kinezioterapija nevarna, če je ne izvajamo pravilno. Zaradi tega je ključno, da se posameznik dobro pozanima in posvetuje s strokovnjakom. Le-ta mu bo ustrezno svetoval in pripravil program, ki bo primeren za njegovo trenutno stanje in želje oz. cilje.

Na naši spletni strani smo vam pripravili seznam preverjenih ponudnikov storitve. V njihovih opisih boste našli vse potrebne informacije, na podlagi katerih se boste lažje odločili, kdo je pravi naslov za vas. Pošljite jim povpraševanje in izvedeli boste ali vam lahko pomagajo in koliko bo točna cena storitve.