Ogrevanje

Najpogostejša oblika ogrevanja je centralno ogrevanje, ki poleg prostorov segreva še sanitarno vodo. Raziskave in praksa kažejo, da obstaja veliko sistemov, ki so energetsko varčnejši in prijaznejši vaši denarnici, čim se odločate za nakup ali menjavo energenta.

Poleg centralnega ogrevanja je zelo pogosto kurjenje fosilnih goriv in lesne biomase. Za sežiganje fosilnih goriv se odloča vse manj ljudi, saj v procesu nastajajo okolju škodljive snovi. Ogrevanje na drva ali pelete pa je še vedno pogosta izbira. Drva si marsikdo pripravi sam, če pa nima te veščine in možnosti, pa z nakupom lesne biomase lokalnih ponudnikov pripomore k razvoju svojega okoliša in čistejšim gozdovom.

Vsekakor bi bilo za stavbo velikosti bloka skrajno neprimerno izbrati lesno biomaso. V večjih objektih, pa tudi manjših, se pogosto odločamo za ogrevanje z radiatorji. Ponekod pa je primerna alternativa tovrstnemu ogrevanju, talno ogrevanje.

Uveljavljajo se tudi električna grelna telesa, ki so ugodna in varna oblika ogrevanja. Vse pogosteje izbiramo toplotne črpalke, ki 75% ogrevalne energije izčrpajo iz okolja in so zato zelo energetsko gospodarne. Odlična izbira pa so tudi sončni kolektorji, ki vam po začetni investiciji, ne bodo povzročili nobenega stroška več. Pa še okolju so prijazni.

Električno talno gretje lahko uporabljamo kot samostojen vir ogrevanja. Pogosto pa ga montirajo tudi kot dodaten vir toplote. Da bi bivanje postalo udobnejše, ga na primer montiramo v dnevne sobe in kopalnice.

Na takšen način se toplota najbolj enakomerno porazdeli po prostoru, kar po drugi strani pomeni tudi, da omogoča maksimalen izkoristek energije. Poleg tega talno gretje ne prepušča škodljivih sevanj za ljudi in za okolje nevarnih izpustov.

Ko se odločamo za talno ogrevanje moramo biti še posebej pozori na to, ali imamo dovolj dobro izolacijo. Poleg tega moramo upoštevati tudi dejstvo, da s talnim gretjem težje in počasneje dosežemo izbrano temperaturo, če bi ob večji temperaturni spremembi želeli ogreti ohlajen prostor. Vsekakor pa je za vgradnjo talnega ogrevanja potrebno izbrati izurjeno in natančno ekipo, saj je v primeru nepravilnosti, sistem zelo neučinkovit.

Kot talno gretje sta tudi stropno gretje in stensko gretje odlična vira toplote, ki hkrati dajeta večjo bivalno površino. Največja prednost pa je to, da slednja za razliko od talnega, prostore lahko tudi hladita. Po večjem delu stropa napeljejo cevi po katerih se pri nižji temperaturi pretaka voda in enakomerno segreva prostor. Ogrevanje je zaradi zahteve po nižji temperaturi vode prijaznejše vaši denarnici in omogoča večji energetski izkoristek.

Radiatorji ogrevajo prostor s konvekcijskimi grelnimi sistemi, stropno gretje pa ogreva prostor s sevalno toploto. Kar v praksi pomeni, da do 3,5 m visok prostor lahko na ta način segrejemo na med 26 in 40 stopinj.

Talno, stropno in stensko gretje štejemo pod ploskovne oblike ogrevanja, kar pomeni, da so pravilno nizkotemperaturne. Za stropno gretje se odločimo šele takrat, ko izključimo možnost stenskega gretja. Predvsem zato, ker ga po navadi vgradimo na zunanje stene, na notranje pa le kot dopolnitev.

Oba omogočata ogrevanje in ohlajanje prostorov. Za ohlajanje je primernejše stropno gretje, pri segrevanju pa ni večje razlike. Ohlajanje deluje po principu počasnega, skoraj neobčutnega sevanja, ki ohlaja naše telo.

Vgradnja, popravljanje in zamenjava radiatorjev je dokaj preprosta. Poleg tega je ogrevanje z radiatorji cenovno dostopno zaradi velike razširjenosti na trgu. Najbolje pa se izkažejo v večjih stanovanjskih objektih, ker na tak način lažje obračunavamo porabo toplote za posamezne enote.